Nazaj v naravnost (detour v Slovenijo)

27.07.2011

13.00
Sediva v najini kavarni v Pragi 2. Valerijna bodoča rezidenca. Ob desetih sva zapustile hostel in se na poti do tu ustavili v trgovini. Kupiva češko pivo, ki se ne prodaja v six-packih, le v platojih. Znak, da ga tu pijejo na litre. Nato spet zaideva, ker naju navigacija vodi po napačnih poteh. Kot že večkrat te dni, delava kroge po Pragi. Zaradi napačnih informacij GPS-a, sva si lahko ogledali celo Prago. Večkrat.

14.25
Potem ko spijeva nevem-več-koliko kav, se počasi odpraviva nazaj proti Sloveniji. Včerajšnji dan sva objavili, spet je trajalo dlje kot sva pričakovali ... Seveda ne po najini krivdi. Takoj ko štartava se že tradicionalno izgubiva in spet sva na krogih po Pragi. Še en ogled nama ne bo škodil.

15.45
Sva na avtocesti za Brno. Tokrat ne namerava zaiti na regionalko. Vse moči so uperjene v to, da ostajava na avtocesti. Navigacija je izklopljena, da naju ne zavaja. Drviva mimo mnogih tovornjakov, ki Valerijo le jezijo. Pred nama se oblači...
(do sem napisala Mica, nadaljuje Valerija)

17:48
Prišli sva na Slovaško. Te države danes nisva nameravali obiskati (pravzaprav nikoli), ampak je GPS določil da je to Slovenija. Ugotoviva, da morava tudi tukaj kupiti vinjeto. Najprej se zmeniva, da bova vozili brez, vendar se po tehtnem premisleku odločiva, da bi jo morda vseeno kupili (če bo manj kot 10€). Kot naročeno, stane vinjeta 9€ in jo kupiva. Zelo je lepa! V najinem natečaju vinjet, si definitivno zasluži 1. mesto (natečaj vinjet omenjava zato, ker imava na oknu nalimanih že 6 vinjet – za več info glej priloženo slikovno gradivo). Kmalu prispeva v Bratislavo in ugotoviva, da je zelo lepa. Pohvaliva zanimive barve socialističnih blokov in kreneva naprej proti Avstriji. Morda bova tokrat le prišli v bližino Slovenije.

18:34
Opazujeva nebo. Strinjava se, da je to najlepše nebo, kar jih je uzrlo najino oko. Čudoviti oblaki (Valerija določi da v renesančnem slogu), se med seboj prepletajo, plešejo po nebu in spuščajo skozi neverjetno barvite sončne žarke. Vsake toliko naletiva na deževno zaveso, kar nama kmalu pričara čudovito mavrico. Vzdihneva.

19:30
Avstrijsko-Slovaška meja. Najprej se ustaviva na kavi. Plačava 6€ za dve kavi. Še vedno sva v šoku. Ko nadaljujeva pot mimo letališča, vidiva naokoli ogromno veternih elektrarn, kar se nama zdi kot svet iz prihodnosti. Zelo je lepo.

21:05
Tankava za 20€ na neki avstrijski črpalki in se peljeva naprej. Čez nekaj časa pogledava na števec, ki kaže koliko kilometrov nama še ostane do naslednje črpalke. Kaže, da imava bencina še za 83 km. Premišljujeva, če bo to dovolj do Slovenije, vendar nisva prepričani. Ves čas greva v smeri Gradec. Že kar nekaj časa gledava table, vendar še vedno nisva v Gradcu. Mica vzklikne: »Pizda, ta Graz, sploh ga ni!« Naenkrat postane vse temno, mrak je dokončno zavladal svetu. Še vedno nisva v Gradcu.

21:47
Spet gledava na števec, ki kaže za koliko kilometrov še imava bencina. Zdaj kaže 130. Zdi se nama izredno čudno, saj je pred 100 kilometri kazal, da ga imava še za 83 km, zdaj pa ga je še veliko več. Ne veva kaj se dogaja, ampak morda so se molekule iz avstijskega bencina sparile z molekulami od češkega bencina in se sedaj množijo. To nama je zelo všeč, saj bova prihranili nekaj denarja.

21:59
Slovensko-avstrijska meja! Kje je Gradec? Ugotoviva, da so naše ceste najboljše, kar sva jih doživeli danes (pa sva bili v štirih državah). Na tabli piše: LJUBLJANA 145. Ali nama bo uspelo prispeti s tem tankom bencina? Števec kaže, da imava za 139 kilometrov. Če se bodo molekule še kaj parile, nama bo uspelo! Naenkrat se obe zgroziva. Zavohava močan vonj, ki prihaja od zunaj. Gnoj. Lljubo doma, kdor ga ima.

22:05
Izsili naju kombi, ki mu za las uspe zapeljati na izvoz iz avtoceste. V tišini pogledava njegovo registrsko. Spogledava se in rečeva: MADŽAR. Vse je jasno.

22:09
Še enkrat se strinjava, da so slovenske ceste odlične. Ne razumeva, zakaj se slovenci ves čas pritožujejo. Morda je to v naši krvi. Upava, da se motiva.

22:16
Že skoraj cel dan imava v tempomatu naštimano hitrost 121 km/h. To je bila najina številka sobe. Drživa se tradicije. Nekaj lepega je na tej številki. Od zdaj naprej je to najina številka. Back off!! Rezervacija uspešno zaključena.

22:19
Valerijo spet pečejo oči. Preveč smeha za danes.

22:33
Valerija na hitro preleti osnutek statuta našega novega društva (ki je trenutno še v ustanavljanju). Nekaj stvari bo treba še dopolniti, sicer pa smo na pravi poti. Še dobro, da imava v avtu 220V vtičnico, kamor lahko priključiva laptop, da se polni. Pisarna na štirih kolesih. Mica tokrat kraljuje za volanom, pravkar je ugotovila, da ima avto senzor za dež. Brisalci podivjajo brez njenega privoljenja. Sploh ne dežuje, ampak rosi. Senzorji očitno mislijo, da se je vlilo kot iz škafa. Dilema. Pravkar sva zapeljali mimo počivališča Lopata. Ugotovila sem, da me lulat. Ampak sem pozabila te misli povedati na glas. Ravno, ko to natipkam, me ustraši piskajoči zvok. Posvetila je lučka za bencin. Upam, da je naslednja črpalka blizu. Lulanje in tankanje je sinhronizirano.

23:23
Tik pred črpalko nama zmanka bencina. Nekaj zaleta nama je še ostalo, tako da počasi prispeva do cevke ki nama vlije nove kilometre. Kupiva še krofe. Trojanska nostalgija. Ne da se nama več čakati, do Mengša se peljeva čez VSE rdeče luči. K sreči ni policajev.

23:42
Cilj.

POVZETEK:
Stanovanje sva našli, imele sva se super, Prago sva videli (večkrat), zadnji dan sva bili po naključju v štirih državah, Luka je spekel dober čips za dobrodošljico. Life is random.

REZULTATI NATEČAJA ZA NAJLEPŠO VINJETO:
1. mesto: Slovaška
2. mesto: Avstrija
3. mesto: Slovenija
... (vse države vmes)
Zadnje mesto: Češka

Ali če pogledamo z druge perspektive:
Najgrša vinjeta gre: Češki
Itd. zmatrani sva, ne da se nama več pisat, ampak lahko si predstavljate.

Napisala: Valerija
(Mica se strinja)

LINK DO SLIKC: https://picasaweb.google.com/116312718566385878832/TretjiDanPraga2011?au...

Comments

Čudovito!