V petek, 9. oktobra 2026, so v Kulturnem domu Slovenj Gradec v sklopu Dnevov slovenskega animiranega filma na Koroškem podelili stanovske in študijske nagrade Društva slovenskega animiranega filma (DSAF) za leto 2026.
Strokovna komisija, ki so jo sestavljali Sandra Jovanovska, Maja Zupanc in Leo Černic, je med prispelimi deli Meliti Sandrin podelila glavni nagrado za študijski animirani projekt v razvoju, medtem ko sta si Brina Fekonja in Neda Ivanović prislužili posebno omembo končan študijski animirani film .
Nagrada DSAF za najboljši študijski animirani projekt v razvoju 2026
Melita Sandrin – Šizika
Posebni omembi za končan študijski animirani film 2026
Neda Ivanović – Dekonstrukcija
Brina Fekonja – Lišaja
Po uradni podelitvi je sledila projekcija nagrajenih filmov, kjer so si obiskovalci lahko ogledali izvirnost in ustvarjalnost mladih animatorjev.
Iskrene čestitke Meliti, Nedi in Brini za njihove izjemne dosežke ter prispevek k sodobni slovenski animaciji. Ponosni smo, da sta del naše akademske skupnosti.
Stanovski nagradi Leu Černicu
Dve stanovski nagradi, o katerih odločajo člani in članice DSAF in so namenjene prepoznavanju vrhunskih avtorskih dosežkov na področju slovenskega animiranega si je letos prislužil naš mentor Leo Černic in sicer Nagrado DSAF za najboljšo režijo animiranega projekta 2026 za animirani film 𝗞𝗼𝘇𝗺𝗼𝗻𝗮𝘃𝘁𝗶 (Finta Film, Staragara IT, RTV Slovenija, Staragara), Slovenija, Italija, 2026 ter Nagrado DSAF za najboljšo likovno podobo animiranega projekta 2026.
Razstava Lišaja Brine Fekonja
V sklopu Dnevov slovenskega animiranega filma so 8. oktobra v galeriji Raum v Slovenj Gradcu odprli razstavo Lišaja, ki je na ogled do 13. novembra. Gre za Brinino prvo samostojno razstavo, v galerijskem prostoru pa je raz-stavljen animirano-eksperimentalni film Lišaja (ang. Lichenlike), ki je rezultat magistrskega študija na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici.
Lišaja je film bežne zgodbe, predvsem pa avtorsko poetičen film organskih podob, impresij, vtisov, občutkov in s(t)anj. V najširšem smislu predstavlja izkušnjo človeškega bivanja pa tudi medsebojno prepletenost in soodvisnost človeka in narave. Skozi raziskovanje podrobnosti sveta, v katerem živimo, išče lepoto, smisel in življenje sámo. Govori o občutku človeške zataknjenosti in povezavi z lišaji. Lišaji so rastlinam podobni sestavljeni organizmi, v simbiozi oziroma sožitju živita heterotrofna gliva in avtotrofna alga in / ali modrozelena cepljivka. Najdemo jih lahko skoraj povsod, vendar jih pogosto sploh ne opazimo. So tudi bioindikatorji onesnaženosti zraka: čistejši ko je zrak, bolj razvejani in tridimenzionalni lišaji tam uspevajo. Idejo zataknjenosti sem na osebnem nivoju povezala z lišaji. Ti so namreč nepremični, spojeni so s podlago, na kateri rastejo. Na nek način so torej zataknjeni. Kakor lišaji se tudi ljudje odzivamo na okolje, v katerem živimo, smo njegov odraz. Bolj ko je okolje zdravo, bolj smo kot družba in kot posamezniki_ce zdravi_e tudi mi_e.
Razstavo je kurirala Lucija Smodiš, za videomapping je poskrbel Tomislav Gangl.
Foto: Tisa Praprotnik
